Somatsko doživljanje

Somatsko doživljanje (Somatic Experiencing) je razvil Peter Levine. Je telesno usmerjen pristop za razreševanje travm in stresnih simptomov. Temelji na raziskavah fiziologije stresa, psihologije, etiologije, biologije, nevroznanosti, domorodnih zdravilnih praks in medicinske biofizike. Uspešno se uporablja po svetu že več kot 45 let.

Temelji na etološkem opazovanju, da živali v divjini uporabljajo prirojene preživetvene mehanizme, ki uravnavajo in nevtralizirajo visoke ravni vznemirjenosti, ki se aktivirajo v življenjsko ogrožujočih situacijah. Odgovarja na zanimivo vprašanje, zakaj so živali v naravi redko travmatizirane, čeprav so pogosto ogrožene. Z razumevanjem dinamike, zaradi katere so živali v divljini tako rekoč "imune" na travmatične simptome, somatsko doživljanje razkrije skrivnost človeške travme.

Cilj somatskega doživljanja je, da razreši simptome nabranega stresa in travme v naših telesih. Pomaga sprostiti nezaključene preživetvene mehanizme boja, bega in zamrznitve, s čimer okrevamo, vzpostavimo boljšo regulacijo avtonomnega živčnega sistema in postanemo bolj odporni na življenjske stresorje. Sprosti travmatični šok, transformira simptome posttravmatske stresne motnje (PTSD), čustvene rane ter zgodnje razvojne travme navezanosti.

Ta pristop podaja pomembna znanja in veščine za različne profile strokovnjakov, ki delujejo na področju zdravljenja, vključno s področji psihoterapije, mentalnega zdravja, medicine, fizioterapije in drugih oblik dela s telesom, zdravljenja odvisnosti, delovanja reševalnih služb, izobraževanja itd.

Dr. Peter Levine

Dr. Peter A. Levine je ustanovitelj metode Somatic Experiencing®. Doktoriral je iz medicinske biofizike na kalifornijski univerzi v Berkeleyju in iz psihologije na mednarodni univerzi. Na področju stresa in travme deluje že več kot 45 let. Njegov izvirni prispevek na področju telesne psihoterapije je bil počaščen leta 2010, ko je prejel nagrado za življenjske dosežke Združenja za telesno psihoterapijo ZDA (USABP). Istega leta je prejel časno mesto na katedri Reisa Davisa za otroško psihiatrijo za svoj inovativen prispevek k terapiji otrok in mladostnikov. Je avtor številnih knjig in usposabljanja terapevtov metode Somatic Experiencing, ki se izvaja po celem svetu.

O metodi

Metoda somatskega doživljanja je telesna psihotravmatološka metoda, ki je usmerjena v pomoč ljudem pri zdravljenju posledic psihološke, fizične in šok travme ter razreševanju njenih posledic. Deluje na predpostavki, da travma nastane v telesu v obliki nesproščene preživetvene energije in nezaključenih preživetvenih mehanizmov. To vodi do disregulacije na nivoju živčnega sistema in do raznovrstnih simptomov na fizičnem (bolečine, nespečnost, težave pri prebavi, avtoimune bolezni...) in psihičnem nivoju (strahovi, slaba samopodoba, čustveno preplavljanje, pretirana reaktivnost...) . Metoda se zato osredotoča na to, kako stres in travma vplivata na telo in z načini sproščanja ujetega stresa iz telesa.

Somatsko doživljanje (SE) omogoča fizično, psihično in mentalno predelavo in reintegriracijo travmatičnih izkušenj in mogoča reverzibilnost tudi dolgotrajnih simptomov. Somatsko doživljanje razume in uporabi človeško vgrajeno sposobnost, da predelamo travme, da si lahko opomoremo tudi po najtežjih izkušnjah in izboljšamo sposobnost samoregulacije, torej pomirjanja stresnih stanj in intenzivnih čustev . Naše telo ima biološke vire, da posttravmatske posledice nadomesti z občutki varnosti, celovitosti in življenjske energije.

SE sam po sebi ne posega v telo na direkten način kot npr. naravnava kosti, ampak podpira ljudi pri njihovem zaznavanju telesa, kar spodbudi spremembo na nivoju živčnega sistema in sproži procese zdravljenja, dobrega počutja in vitalnosti. Mnogi ljudje, ki so doživeli travmo na fizičnem (poškodbe, prometne nesreče...) ali psihičnem nivoju (čustveno nasilje, zanemarjanje...), se lahko povsem odklopijo od svojega telesa, zato da lažje preživijo. Somatsko doživljanje jim pomaga na varen in postopen način povečati zavedanje svojih notranjih izkušenj (interoceptivnih, proprioceptivnih in kinestetičnih občutkov), kar pripomore k ponovni vzpostavitvi povezave s svojim telesom in ustvarja potrebne pogoje za razrešitev travme. Pri tem se posttravmatski simptomi zmanjšajo ali popolnoma izginejo.

Cilji metode somatsko doživljanje so:

fizična, psihična in socialna stabilizacija,
razrešitev raznovrstnih fizičnih simptomov (urejanje spanja, prebave, migren, kroničnih bolečin, kroničnih telesnih napetosti...) in psiholoških simptomov (izboljšana sposobnost pomirjanja čustev, samozavest, boljša funkcionalnost v medosebnih odnosih...),
aktiviranje samoregulacije in posameznikovih osebnih virov,
postopno zmanjševanje fizioloških in psiholoških travmatskih reakcij (odzivi na sprožilne situacije) in somatske disociacije,
razumevanje in natančno razreševanje "napačnega povezovanja" simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema in posledične "prekomerne in/ali premajhne povezave" v živčnem sistemu,
dokončanje obrambnih reakcij, ki so jih prekinili travmatični dogodki.

Osnovna načela dela s SE so samokontrola, preglednost in informiranost. S tem se izognemo ponovnemu preplavljanju in preobremenitvi živčnega sistema, ponovnemu stresu in ponovni travmatizaciji. SE vključuje tudi in predvsem delo s kronično bolečino in sindromi (npr. fibromialgija, astma, migrene, kronična utrujenost). V ta namen se uporablja tudi SE specifično delo z očmi in dotikom.

SE se zaveda, da ni pomemben dogodek sam, ampak način, na katerega se živčni sistem spopade z ogrožajočim dogodkom. S travmo se je mogoče soočiti in jo predelati tudi brez pogovora o ogrožajočem dogodku.

Tehnike v metodi somatskega doživljanja

Nekatere glavne tehnike, ki se uporabljajo pri metodi somatskega doživljanja, vključujejo:

psihoedikacijo – razumevanje svojega živčnega sistema in postopkov dela s travmo vam lahko daje več kontrole in orodij pri samozdravljenju, hkrati tudi več zaupanja v proces in pozitiven izid zdravljenja.
pridobivanje virov moči - ta tehnika vključuje ozaveščanje in vzpostavljanje posameznikovih notranjih virov moči ter njihovo uporabo za večanje odpornosti za spopadanje s težavami,
zavedanje telesa - to vključuje učenje o tem, kako se telo oz. živčni sistem odziva na stres in travmo.
okvir, znan kot SIBAM (telesni občutki, vizualne podobe, vedenje, čustva in pomen), klientu pomaga vzpostaviti celovito povezavo med telesom in umom.
titracija - pri tej tehniki praktik z majhnimi koraki pomaga klientu pri delu s travmatičnim spominom, vključno s telesnimi občutki in čustvi, ki jih je doživel ob travmatičnem dogodku.
pendulacija - ta proces vključuje uporabo tehnik za preusmerjanje posameznikove pozornosti iz vznemirjenega, napetega stanja, v bolj umirjeno in sproščeno držo. S kontinuirano prakso pendulacije lahko klienti sčasoma sami dosežejo večjo regulacijo živčnega sistema in torej umiritev v stresnih situacijah.

Metoda somatskega doživljanja v psihoterapiji

Običajno večina terapij uporablja kognitivne sposobnosti za dostop do naših spominov ali travm preko pristopa "od zgoraj navzdol", somatsko doživljanje pa uporablja pristop "od spodaj navzgor", ki ustvarja pogoje za spremembe na nivoju živčnega sistema, telesa, kar posledično vpliva na spremembe v čustvovanju, razmišljanju in prepričanjih. Zato somatsko doživljanje ne vključuje nujno popolnega besednega opisovanja in obdelave klientove pretekle travme, kot je to lahko pri nekaterih drugih terapijah travme, včasih pa je tudi to lahko dobrodošlo.

Ob stiku z vznemirjujočo vsebino lahko klient čuti višje stopnje vznemirjenja in stresa v telesu, zato je pomembno, da se pred izpostavljanjem takšni vsebini, krepi klientove notranje vire in poišče orodja, ki mu bodo pomagala, da se pomiri, ko se počuti čustveno preobremenjenega. Na ta način klient lahko obvlada delo z obremenjujočimi spomini, ko se ti pojavijo med seanso in izven nje.

Varno in postopno izpostavljanje stresni vsebini in s tem višjim stopnjam vznemirjenja v živčnem sistemu z metodami SE pripomore h grajenju večje sposobnosti živčnega sistema za nošenje višjih stopenj vznemirjenja in stresa, k razreševanju posledic travme na čustvenem in fizičnem nivoju in k odpiranju večjemu dobrobitju.

Kaj lahko pričakujete na psihoterapiji, ki uporablja metode SE?

Psihoterapija z metodami SE nudi varen prostor in podporo terapevta, da v ritmu, ki je najbolj primeren za vas, spregovorite o svojih izzivih. Prednost tovrstne obravnave je, da ni potrebno vedno spregovoriti o vznemirjujoči vsebini, zato da bi omogočili terapevtski proces. Terapevt vas bo postopoma vabil v občutenje telesnih senzacij in čustev, pri čemer bo sledil vam in kapaciteti vašega živčnega sistema, kolikor zmore v danem trenutku, brez da bi prišlo do preplavljanja. Gre za stalno sodelovanje med terapevtom in vami, skupaj bosta spoznavala vaše notranje procese in delovanje živčnega sistema ter tako na varen način ustvarila pogoje za samoozdravitvene procese.

“Travma ni to, kar se nam zgodi, temveč to, kar nosimo v sebi, v odsotnosti empatične priče.”

Dr. Peter Levine